Znamenitosti in ogledi

Etnografski muzej Davča 

V letu 2007 smo v Davči odprli tudi etnografski muzej, posvečen predelavi lanu, ki smo ga uredili s pomočjo evropskega denarja.

Občina Železniki je namreč ena od štirih gorenjskih občin, ki so sodelovale v mednarodnem projektu PUSEMOR Javne storitve v redko poseljenih gorskih območjih. Razstava je popestrena še s fotografijami davških družin nekoč in danes ter z utrinki iz zgodovine Davče.

Turistično društvo Davča v muzeju organizira tudi delavnice za osnovnošolske otroke, saj tako bogata kulturna dediščina s področja platnarstva ne bo zašla v pozabo, ampak se bo še naprej prenašala iz roda v rod.

Utrinki z delavnice


Davški slapovi

Potok Davča ustvarja Pod kotli tri slapove, ki se po mogočnosti sicer ne morejo meriti z največjimi slovenskimi slapovi, po lepoti pa so jim enakovredni.
Nad zgornjim slapom je sotočje dveh približno enakih pritokov: levi zbira vodovje izpod Porezna, desni pa izpod Huma in Konjskega brda.

Zgornji slap pada preko črnih dolomitnih plasti z gomolji roženca pet do šest metrov globoko v tolmun, ki je v tektonsko zdrobljeni trdi kamnini. Srednji slap ki je visok šest metrov, je dvojen in najlepši. Njegov levi stržen je mogočnejši od desnega. Prag slapa je iz enakih kamnin kot zgornji. Spodnji slap pred Vami usmerja vodo prek razjedenih in različno strmih polic v dva glavna stržena, ki se ob zelo visoki vodi združita. Kamnina je iz sivega drobnozrnatega dolomita zgornje triasne starosti (približno 210 milijonov let), ki poleg karbonatov vsebuje tudi nekaj kremenice in precej gomoljev roženca.

 


Davška pohodna pot

Vas je polna krajevnih lepot in panoramskih razgledov. Vsaj del jih lahko užijemo, če se podamo na pešpot po Zg. Davči. Izpred domačije Pr' Jemcu, ki se nahaja v središču vasi, sledimo markirani poti za Porezen in nato zavijemo do Davških slapov.  Sledi vzpon in nato spet spust ter nadaljevanje poti po grebenu, mimo Smučarskega centra Cerkno do Okrepčevalnice Čumar, kjer si lahko naberemo novih moči za nadaljevanje poti.

Ta nas vodi proti Osojni Davči do glavne ceste in mimo cerkve nazaj do gostilne Pr' Jemcu. Po naporni poti se lahko okrepčamo na nekaj kilometrov oddaljeni turistični kmetiji Pr' Šoštarju, ki poleg dobre gostinske ponudbe nudi tudi možnost nočitev v eno- ali dvoposteljnih sobah.
Pred odhodom nazaj v dolino pa lahko obiščemo še etnografski muzej Davča, v katerem je na ogled staro orodje za predelavo lanu. Razstava je popestrena še s fotografijami davških družin nekoč in danes ter z utrinki iz zgodovine Davče.
Turistično društvo Davča v muzeju organizira tudi delavnice za osnovnošolske otroke, saj tako bogata kulturna dediščina s področja platnarstva ne bo zašla v pozabo, ampak se bo še naprej prenašala iz roda v rod.
Galerija


8. etapa Loške kolesarske poti

IZHODIŠČE: Zali Log
DOLŽINA: 37 km
VIŠINSKA RAZLIKA: 590 m
ČAS VOŽNJE: 3 ure
NAJVIŠJA TOČKA: 1100 m
TEŽAVNOST: ***

Turistična ponudba: 

  • Turistična kmetija Šoštar, Davča 46, Železniki,
    tel.: 04/519-60-46
  • Turistično izletniška kmetija Čumar, Davča 19, Železniki,
    tel.: 04/519-61-19
  • Okrepčevalnica Jemec, Davča 25, Železniki,
    tel.: 04/519-60-74
  • Turistična kmetija Podhočar, Podporezen 5, Podbrdo,
    tel.: 05/380-80-95
  • Dom na Petrovem Brdu, Podbrdo 73a, Podbrdo,
    tel.: 031/585-468

Z Zalega Loga vodi pot v stransko dolino Davče. Sprva je speljana po ozki dolini, pred sotesko pa zavije desno in prične se "resnejši" vzpon - dvigne se na višino 1000 metrov nad morjem. Pot se nadaljuje po grebenu in se spusti mimo okrepčevalnice Jemec, kjer lahko potrdite svoj vzpon z ŽIGOM (KT 10) in vpisom v kolesarsko knjigo. Pot se nadaljuje do Davških slapov, del poti se je potrebno vrniti in nato nadaljevati mimo kmetij Jurež, Majdelc in Podhočar proti Petrovem Brdu.
Etapo lahko podaljšate s spustom v Baško grapo - naprej do kmetije Robar in okrog Črnega vrha v Podbrdo. Do doma na Petrovem Brdu, ŽIG (KT 11) in se nato vrnete po stari avstrijski cesti, ki se nahaja nad sedanjo cesto, speljano po grapi Mlečnega potoka.
Pot mimo Robarja do Podbrda je posebej zanimiva predvsem za tiste, ki jih zanimajo zgodovinski ostanki – tu je precej bunkerjev, ki so jih leta 1920 zgradili Italijani, da bi zavarovali takrat na novo začrtano mejo po koncu 1. sv. vojne. Od Petrovega Brda je mogoč spust do izhodišča po lepo urejeni cesti Zadnje Sore. Kdor pa želi kolesariti z manj napora, naj nadaljuje pot proti Sorici do Podrošta. Mimogrede – če boste že v Sorici: ŽIG (KT 12) in vpisna knjiga sta v gostišču Macesen! 

 

Iskanje

V letu 2014 vas na prireditev Dan teric vabimo
v soboto, 16.8.
in nedeljo, 17.8.
Se vidimo!

 

Terčeljev dan 2009